Sex ohranja civilizacijo

Vsi imamo radi sex, pa četo priznamo ali ne. Nekateri pač menijo, da je sex nekaj, kar mora ostati med dvema in za zidovi domače spalnice, drugi pa s govorom o sexu nimajo težav. Nenazadnje je sex osnovna biološka potreba, zato ta ne bi smela biti tabu – kljub temu, da smo se s civiliziranostjo dvignili nad biološke potrebe in jih skušamo preseči s posvečanjem drugim področjem. Ampak še vedno ostaja dejstvo, da nobena kultura in nobena civilizacija ne preživi, če je sex pozabljen ali zanemarjen. Predstavljajte si, da bi se ljudje odločili, da bodo živeli meniško in bi imeli sex za nekaj motečega, čemur se je treba odpovedati, če se hočeš posvetiti višjim ciljem. Kaj bi bilo potem z duhovnostjo? Pravzaprav nič, ker nazadnje ne bi bilo več nikogar, ki bi se z njo ukvarjal. Tisti čistuni, ki menijo, da je sex nekaj umazanega, naj torej lepo še enkrat premislijo. Saj ni nič narobe, če so sami mnenja, da sex ni za njih oziroma zaradi takšnega ali drugačnega razloga sami v njem ne uživajo, prav pa je, da s tem ne utrujajo tistim, ki jim je sex v veselje in se z njim radi zgolj malo sprostijo, ali pa z njim tudi izkazujejo svojo ljubezen v partnerskem odnosu. Kdor hoče seksati, naj pač seksa, in to kakor koli mu prija – nihče namreč nima pravice soditi, kakšen sex je v redu in kakšen ne.